Psihoterapevtka o otroških spominih
Drugi pri izvoru subjektove formacije
"Tako se 'otroški spomini' posameznikov na splošno približujejo pomenu 'prekrivnih spominov' in s tem dobijo omembe vredno analogijo z otroškimi spomini ljudstev, zapisanimi v pravljicah in mitih."
Mehanizem otroških in prekrivnih spominov nam omogoča, da vidimo, da so v otroških spominih shranjeni elementi, ki se pogosto zdijo nepomembni ali postranski, za njimi pa se skrivajo izjemni in afektivno obarvani, a izpodrinjeni vtisi. Psiha izbere najbolj nepomembne izmed množice percepcij, da bi jih povezala s pomembnimi, ki so odrasli vednosti nedostopne zaradi izpodrivanja. Obstaja na primer travmatični spomin, ki se ga subjekt ne spomni, vendar nanj vpliva. Zanimivo je spremljati, kako Freud prehaja od pozabljanja k spominjanju. Prva tri poglavja na straneh knjige Psihopatologija vsakdanjega življenja so povezana s četrtim poglavjem o otroštvu in prekrivanju spominov. Vsak spomin temelji na pozabljanju. Človek se ne spomni prvih let svojega življenja, kar Freud imenuje skrivnost otroške amnezije. Toda navsezadnje je otrok zelo navezan na svet in se nanj živo odziva, in ali vse pozabi?
Spomini ostajajo. Po eni strani lahko vidimo obsežno zanemarjanje, zgodnja leta življenja so pozabljena, a obstajajo tudi nekateri prebliski iz otroštva, nekaj, kar nosimo s seboj vse življenje in pravimo: "To je najzgodnejši spomin na moje otroštvo. Nekateri se spominjajo že od šestih mesecev, drugi od desetih let, vedno je nekaj posebnega, vendar je to, česar se spominjamо iz svojega otroštva, povezano z dejstvom, da je otroštvo pozabljeno, vendar se nekaterih zgodb spominjamo. Spomini so kot del pozabljanja. Obstaja konglomerat percepcij, ki je povezan s prekrivanjem spominov. Sami prekrivni spomini pa so asociativno povezani s tistim, kar je izpodrinjeno, s konglomeratom izpodrinjenih reprezentacij, ki še naprej vplivajo na subjekt.
Kakšno funkcijo ima ta "zaslonski spomin", prekrivni spomin? Vedno gre za enkratno zgodovino. Zato obstaja tisti pokrivni spomin, ki je nekako indiferenten in povezan s konglomeratom izpodrinjenih reprezentacij. Kako so med seboj časovno povezani?
Prekrivni spomin je lahko zgodnejši, poznejši in hkrati asociativen, tj. časovno je lahko v eni vrsti. Vse to govori o delovanju nezavednega, kjer ni časa. Spominov iz otroštva sploh nimamo, vsi spomini so o otroštvu. Nihče ne bo nikoli izvedel, ali je bilo to resnično ali pa gre za plod domišljije. Tako se snov preteklosti in predstav ves čas spreminja, tj. snov preteklosti se prepisuje na podlagi novih izkušenj. V poglavju "O otroštvu in prekrivanju spominov" Freud izrazi zelo pomembno misel, da so spomini iz otroštva vedno že predelanа snov iz prihodnosti.
Od kod izvirajo ti spomini na otroštvo? Iz reprezentacij samega sebe in je lahko zgodba o meni, ki prihaja prek Drugega. Ta ideja je zelo pomembna za konstrukcijo spomina v psihoanalizi. Nimamo spominov iz otroštva, vedno so to spomini na otroštvo. To močno spreminja logiko razumevanja delovanja spomina in dogajanja v kliniki ter na splošno razumevanja subjekta. Spomin deluje kot opis. Vprašanje spomina je vprašanje ponovnega pisanja preteklosti. Z analizo je mogoča logika ponovnega pisanja.
Delamo z mentalno površino in vsi spomini iz otroštva so na neki način prekrivni spomini. Vedno gre za zaslonski spomin, vedno gre za nekaj, kar se na novo piše na podlagi nove izkušnje.
Človek se poskuša postaviti za subjekt zgodovine. Naše predstave o sebi so kot mozaik, sestavljen iz različnih zgodb, zato pridemo do še ene pomembne misli: "Jaz je mogoč skozi Drugega". Najzgodnejši spomin je pogosto ključ do psihičnega življenja, Drugi pa je osnova za to, da postanemo Subjekt.
Da bi začeli proces spoznavanja sebe skozi spomine iz preteklosti, priporočam storitev psihološkega svetovanja, ki vam pomaga razumeti vaše nezavedne motive in se po želji lahko razvije v celostno individualno psihoterapijo.
